Skitača

Vasica Skitača se nahaja vrh 425 metrov visoke planote na skrajno južnem delu labinskega polotoka. In ker sredi vasi stoji planinska koča, je samo po sebi umevno, da smo jo izbrali za cilj gorskokolesarskega izleta. V nadaljevanju smo se povzpeli še na nekaj višja vrhova Goli (539 mnv) in Oštri (531 mnv). Skitača je tako v kolesarskem žargonu postala zgolj »leteči« cilj. Da smo za izhodiščno točko izbrali vasico Sveta Marina (Santa Marina d'Albona), obstaja več kot tehten razlog. Z vrha Oštri se namreč v vas spušča kolesarska steza 407, imenovana »Downhill Marina«.

Sveta Marina

Dobrih dvesto metrov pred zapornico Valamarjevega Campinga Marina se spustimo do peščene javne plaže, nad katero je dovolj veliko, izven glavne sezone brezplačno parkirišče. Po ozki asfaltni cesti med hišami nadaljujemo v smeri zaselka Crni. Po dobrega pol kilometra vzpona se v ostri desni serpentini od ceste odcepi gozdna cesta. Dobro vidna oznaka nam daje vedeti, da se tu začne, oziroma bolje rečeno konča trasa kolesarske steze 407. Zapeljemo mimo zapornice in se podamo na več kot šest kilometrsko ogrevanje, vse do zalivčka imenovanega Uvala Crnikovo. Lepšega uvoda v turo si človek niti v sanjah ne bi mogel predstavljati. Manjši šok smo sicer doživeli nekaj sto metrov od zapornice. Za izjemno strm in povsem razdrapan kolovoz, ki se z desne strani spusti do ceste se je izkazalo, da je trasa naše tako opevane steze 407. Kako mora biti šele zgoraj? Pa se nismo prav dolgo ubadali s tem vprašanjem. Lagodna vožnja po borovem gozdu, tik nad gladino turkizno modrega morja je skrbi odgnala daleč stran. Druga za drugo si sledijo zalivi Guboka, Vodišćica in Jadrina, pa rt Barbakovac ter končno Uvala od Barake, kjer se spustimo povsem do obale. Proti zalivu Babina, kjer se nahaja »mestna plaža« turističnega naselja Ravni, nadaljujemo po idilični, z belim peskom posuti široki stezi. Od tu se proti naselju sicer vzpenja asfaltna cesta, mi pa smo se odločili nadaljevati ob obali še približno štiristo metrov, v smeri zaliva Crnikovo. Kar morda ni bila najboljša odločitev, saj je v začetnem delu zaradi ostrih kamnov potrebno nekajkrat sestopiti s kolesa. Ko pridemo do gozda, vožnja ponovno postane v veselje. Tik pred zalivom Crnikovo zavijemo desno na kolovoz proti naselju Ravni. V začetnem delu je kolovoz izredno strm, v nadaljevanju pa dokaj lagodno kolesarimo do naselja, kjer se začne asfalt. Že čez dobrih dvesto metrov nas kažipot usmeri ostro levo, na strmo asfaltno cesto proti Škvaranski, Cerovici in končno Skitači.

Bella Vista

Odsek  do 180 metrov višje ležečega zaselka Škvaranska je dolg vsega 1,3 kilometre, kar pomeni da na tem delu v povprečju premagujemo klanec z naklonom 14%. Na srečo ozka asfaltna cesta večino časa vodi skozi gozd, kar je na sončen pomladni dan pravi blagor. V nadaljevanju je vzpon za odtenek lažji, vsekakor pa ni lahek. Na treh kilometrih in pol, kolikor jih prevozimo do Skitače, se dvignemo za 380 višincev. Povprečni naklon celotnega vzpona je torej okroglih 11%. Tik pred vasjo zavijemo na kolovoz in se povzpnemo do razglednega vrha Orlić (470 mnv), od koder lahko občudujemo Cres, Rabac, Reko in Kvarner. Vrnemo se do glavne ceste, kolesarimo še dobrih sto metrov in že smo v središču vasi. Tu se nahaja vaško pokopališče in cerkev sv. Lucije, pred katero stojita dva spomenika. Eden iz prve, drugi pa iz druge svetovne vojne. In verjeli ali ne, tu je tudi planinska koča z imenitnimi modrimi polkni. Ne pozabite blazinice za žig! Skitača je danes praktično zapuščena, dasiravno je v vasi petintrideset hiš. V večini primerov gre namreč za počitniške hiše. Večina kolesarjev z vožnjo nadaljuje mimo pokopališča in se  drži grebenske protipožarne ceste proti vasi Mikaljini. Po njej namreč poteka trasa kolesarske steze 401, imenovane »Bella Vista«. Mimogrede, po trasi Bella Vista smo vozili tudi mi, in sicer vse od vasi Ravni. Če se na razpotju, pol kilometra od pokopališča držimo levo, lahko z vožnjo nadaljujemo po stezi Labinski planinarski put (LPP). Po isti trasi poteka tudi trail Veli Kal, ki ga najdemo na portalu Trilforks in je v osnovi namenjen pohodnikom. Le malo naprej od razpotja se je proti Borovinju mogoče spustiti po dva kilometra dolgi stezi Skitača trail.

Bistrooka Lucija

Mi pa smo seveda, v slogu Vilija Resnika in njegove »vedno na koncu sta dve poti...« izbrali nekaj tretjega. Da dan ne bi šel v nič, je pač treba odpeljati nekaj dodatnih kilometrov. O višincih pa sploh ne bom izgubljal besed. Od planinske koče smo po glavni cesti nadaljevali  nekaj deset metrov in za prvo hišo zavili levo na traso LPP. Prvi kilometer, oziroma vse do drugega prečkanja ceste, je bil spust dokaj simpatičen. Po drugem prečkanju ceste pa LPP svojo pot proti svetilniku Crna punta nadaljuje po strmem kolovozu in šele po petsto metrih smo našli skalnato, močno zaraščeno pot, po kateri smo se mukoma povzpeli nazaj do ceste. Skratka, če kdo želi posnemati naše zablode - po LPP le do drugaga prečkanja, od tu naprej pa po cesti! Ko smo se končno le prebili do ceste, smo bili nagrajeni z enkratnimi razgledi na zaliv Raša, predvsem pa na Koromačno z imenitno cementarno, katere lastnik je švicarska multinacionalka Holcim. Da ne pozabim, v nadaljevanju bomo vozili po trasi kolesarske steze 405, imenovane »Bistrooka Lucija«. Najprej nas čakajo slabi trije kilometri spusta do vasi Brovinje in glavne ceste Koromačno – Labin. Seveda se držimo desno proti Labinu. Sledijo štirje kilometri blagega vzpona po glavni cesti, ko tik za zaselkom Stanišovi zapustimo cesto in zavijemo desno na gruščast in neokusno strm kolovoz. Predvsem prvih petsto metrov je morilskih, saj je tu naklon več kot petnajst odstoten in resnici na ljubo smo ta del večinoma prepešačili. Po nepolnih dveh kilometrih pridemo do asfaltne ceste, kjer se držimo desno proti zaselku Mikaljini. In ponovno smo na trasi kolesarske steze 401 (Bella Vista).

Goli in Oštri

Čeprav je malo s poti, smo na razpotju v zaselku Mikaljini najprej zavili levo in se po široki makadamski cesti povzpeli do vrha Goli (539 mnv). Na najvišjem vrhu »Labinštine« od leta 2022 stoji vremenski radar, ki smo ga med potjo večkrat občudovali. Kar se razgledov tiče, z vrha se vidita Vojak in dimnik plominske termoelektrarne. Vrnili smo se do razpotja in pod idilično kamnito hišo nadaljevali po trasi kolesarske steze 401. Že po sto metrih se kolovozu pridruži pešpot, ki s Skitače po grebenu vodi do vrha Oštri. Na naslednjem razpotju sledimo oznakam Labinske planinske poti (LPP) in zapustimo kolesarsko stezo 401. Če se hočemo povzpeti na vrh Oštri (531 mnv), na razpotju čez četrt kilometra zavijemo levo. Nekaj deset metrov pod vrhom pustimo kolo in se peš odpravimo do vrha, kjer je vpisna knjiga. Razen na sosednji vrh Goli, so razgledi z vrha zelo skromni. Vrnemo se do razpotja in si v prijetni senci naberemo moči za zadnje dejanje.

Downhill Marina

In kot smo tudi pričakovali, zmagovito dejanje. Na omenjenem razpotju se začne trasa Downhill Marina traila, ki v celoti poteka po markirani planinski poti št. 743. V začetnem delu je steza položna in tekoča, brez omembe vrednih ovir. Tudi pohodnikov nismo srečali, čeprav je bil čudovit sončen dan, sobota in še prvomajski prazniki za povrhu. Po približno kilometru  idiličnega spusta peljemo mimo kapelice, sto metrov naprej pa pridemo do razpotja. Držimo se poti št. 743, torej desno in navzdol. O tem, da tu poteka povsem uradna kolesarska pot, pričajo modro bele oznake. Od razpotja do zaselka Kosi je steza bistveno bolj strma, a prav tako kot v zgornjem delu povsem tekoča in še bistveno bolj zabavna. Ko v naselju Kosi pridemo do asfaltne ceste zavijemo desno in čez par sto metrov poiščemo markiran kolovoz, po katerem se proti morju spušča planinska pot št. 743. Kolovoz kaj kmalu preide v stezo in tu Downhill Marina pokaže svoj drugi, za spoznanje neprijaznejši obraz. Podlaga za razliko od zgornjega dela ni več sprijeta, vožnja poteka po nesprijetem grušču in zahteva maksimalno zbranost. Spust po kolovozu, ki smo ga zjutraj s strahospoštovanjem opazovali, je bil prava mala malica. Ko se torej spustimo do gozdne ceste nad zalivom Guboka, se držimo levo. Čez sto metrov se proti morju odcepi markirana steza, po kateri smo se spustili do peščenega zaliva. Steza je strma, vsakih nekaj metrov je preko nje ležalo podrto deblo ali skala, tako da smo na tem delu vozili le za vzorec. Na drugi strani zalivčka se pešpot povzpne do ceste, kjer se mimo hiš spustimo nazaj proti obali. Še nekaj sto metrov ob morju in že smo pri avtu.

Komentar

Spust s Skitače proti Brovinju in ponoven vzpon proti Mikaljinom nista bila najbolj modra izbira. O vsem ostalem lahko govorimo v samih superlativih. Še posebej zgornjidel spusta po trailu Downhill Marina je bil sanjski. Tudi jutranje ogrevanje ob obali ni bilo od muh.