Javornik

Za vzpon na Javornik smo si kot izhodišče izbrali Logatec. Avto smo pustili tik za pokopališkim obzidjem na Notranjski cesti. Po Notranjski cesti peljemo v smeri proti Ljubljani, za glasbeno šolo se držimo levo. Ko pridemo na Tržaško cesto zavijemo levo proti Postojni. Sledi dobre štiri kilometre vožnje po kolesarski stezi do Kalc. Tu se kolesarska steza konča. Prvi levi odcep v Kalcah je stara glavna cesta proti Postojni. Nadaljujemo še kakih sto metrov v smeri proti Idriji, na naslednjem odcepu za Podkraj pa zavijemo levo. Cesta proti Podkraju in naprej proti Colu je glede na gostoto prometa sila imenitna in lepo vzdrževana. Da pa slika ne bi bila kičasta poskrbi naklon. Le malo za Kalcami se na slabih treh kilometrih dvigne za skoraj 300 višinskih metrov. Na svojem najbolj strmem delu nas cesta vodi mimo rimske utrdbe na Lanišču.

Na bolj položnem delu se peljemo mimo gostišča Stara Pošta v Hrušici. Po dobrih petnajstih kilometrih vožnje, na mestu, kjer se cesta nepričakovano razširi, opazimo smerokaz za pešpot na Javornik, via Alpina. Takoj za hišo zavijemo na makadam ostro desno in navkreber. Na naslednjem križišču sledimo oznakam za Pirnatovo kočo na Javorniku. Od odcepa pa do vrha je dobrih pet kilometrov in pol, ne pretirano strmega vzpona. Tik pod vrhom se cesta razcepi. Kdor želi priti do žiga, naj nadaljuje po levem kraku, ki (sprva malce navzdol) vodi do Pirnatove koče (1156m). Na vrh Javornika (1242 m) se od tu lahko povzpnemo peš.

Mtb park

Tisti, ki jim je za žig in vzpon na vrh malo mar, bodo na omenjenem razpotju kar takoj krenili desno, do zgornje postaje dvosedežnice in si raje privoščili par voženj po mtb parku Javornik. Za kočo pod vrhom smučišča se spustimo po travniku levo in navzdol. Prečimo vzdrževalno cesto in se po smučišču kar počez odpeljemo do gozda. Kar sledi (rdeča proga), je za park nevajenega kolesarja, opremljenega s trdakom prej mučenje kot užitek. Kakorkoli že, končno sem se prebil do gozdne ceste, nekje na sredi spusta. Od tu naprej je možno izbirati stopnjo trpljenja. Poslušal sem nasvet mlajših in jo mahnil po progi »precednik«. Ni mi bilo žal, precej »gladka« pot z nekaj »bandami« in v hipu sem bil na spodnji postaji. Tu je bife, pa servis in predvsem množica adrenalina željne mularije, v navdušeni debati kje in kako jo je kdo »odkrivil« v dolino. Zelo pozitivna scena.

Preko parkirišča ob spodnji postaji jo mahnemo na makedamsko cesto in pri kmetiji Oblak na križišču zapeljemo levo, proti Lipovem vrhu. Najprej nas čakata dva kilometra vzpona, sledi še dober kilometer bolj kot ne po ravnem, do Petelinove bajte. Na križišču, dobrih petsto metrov od zgradbe se držimo levo, prav tako na naslednjem. Po kakih treh kilometrih od Petelinove bajte zavijemo ostro desno, na zvožen kolovoz. Vozimo ves čas naravnost po kolovozu in čez kake štiri kilometre pridemo do zaselka Novi svet. Vmes, nekje na polovici prečimo makedamsko cesto. Na poti smo v gozdu peljali mimo ostankov nesorazmerno velike zgradbe, za katere obstoj nikakor nismo mogli najti pravega smisla. Po izgledu sodeč gre najverjetneje za dediščino JLA.

V Novem svetu smo prišli na asfalt, ki pa ga je pri zadnjih hišah -Dolnji Novi svet – konec. Po prvotnem planu smo imeli na tej točki namen zaviti na makedam desno, saj bi se tako izognili večjemu delu glavne ceste med Hotedrščico in Kalcami, pa ga kar nekako nismo našli in kaj hitro smo se znašli na glavni cesti. No, tudi štirje kilometri blagega spusta po glavni cesti do Kalc niso mogli pokvariti splošnega vtisa. Od Kalc do Logatca pa itak skoraj da ni druge možnosti kot po kolesarski stezi.

Komentar

Ideja o združevanju prijetnega, s tem imam v mislih spust po parku, s koristnim, kar premagovanje višincev slej ko prej je, je v opisani turi zaživela v polni meri. Že med vožnjo so evforično »padali« predlogi za nove tovrstne podvige. Čelešnk, Krvavec, Črni vrh nad Cerknim... Nova disciplina.