Blekova planina

Ta čudoviti kolesarski izlet, ki na dobršnem delu poti poteka tik pod vrhom grebena na meji z Avstrijo, smo začeli v Gozdu Martuljku. Avtomobil smo pustili na parkirišču pred starim hotelom Špik in se po kolesarski stezi odpravili proti Kranjski gori ter naprej proti Podkorenu. Tako smo se pred prvim resnejšim vzponom že kar dobro ogreli. In si med potjo v legendarnem pubu Vopa privoščili jutranjo kavo. Seveda!

Korensko sedlo

V podkorenskem krožišču se držimo desno in krenemo navkreber proti mejnemu prehodu Korensko sedlo. Po dobrih dveh kilometrih in pol vzpona ter premaganih dvesto višincih, približno kilometer pred mejnim prehodom zapustimo glavno cesto in zavijemo desno na gozdno cesto proti Železnici. Komaj zaznavno se vzpenjamo, med vožnjo pa mestoma uživamo v čudovitih razgledih. Od časa do časa se nam namreč odprejo enkratni razgledi bodisi na Podkoren in Kranjsko Goro, bodisi na celotno Špikovo skupino in Julijske Alpe. Na razpotju po dobrih treh kilometrih vožnje se držimo naravnost. Odcep ostro levo pelje proti Jerebikovcu. Od omenjenega razpotja do Jureževe planine nas čakajo še štirje kilometri precej lagodne vožnje. Medtem ko prva dva kilometra, oziroma do mesta kjer cesto preseka spustaška steza Robe Twist, vozimo praktično po ravnem, sta druga dva za spoznanje bolj nagnjena. Tik preden zapeljemo na Jureževo planino, se ostro levo odcepi gozdna cesta proti sedlu Bavhica. Ko pa planino že v celoti prevozimo, se od ceste prav tako na levo odcepi markirana steza proti vrhu Vošce (1737 mnv). Do točke, kjer se cesta prevesi navzdol proti Železnici, sta še nepolna dva kilometra blagega vzpona. Na prevoju zavijemo levo in se po slabšem kolovozu čez pašnike povzpnemo proti Blekovi planini (1629 mnv). Vzpon do koče (Blekova Hütte), ta mimogrede stoji na avstrijski strani meje je kratek, a naporen. Blekova planina leži na samem grebenu, neposredno na državni meji, od tu se nam ponujajo čudoviti razgledi proti dolini reke Drave, pa proti Julijcem in delu Karavank. Imeli smo namen nadaljevati proti Trupejevem poldnevu, a se je nebo grdo pooblačilo. Začelo je močneje pihati in pripravljalo se je na nevihto.

Jerman

Sklenili smo se čim prej odpraviti nazaj v dolino. Spustili smo se do prevoja in se spustili proti predelu imenovanem Železnica, kjer se cesta konča. Pripeljala nas je do pohodniške poti Alpe Adria Trail. Gre za etapo št. 7, ki se iz Kranjske gore vzpenja proti Sedlu Jepca. Proti vzhodu se torej trasa nadaljuje v smeri Trupejevega poldneva in naprej do Sedla Jepca, proti jugu pa se ob hudourniški strugi potoka Jerman spušča proti Srednejm vrhu. Brez obotavljanja smo zavili desno v dolino po precej »izmučenem« kolovozu. Do Srednjega vrha smo se dobre tri kilometre borili s strmo, kamnito in mestoma gruščasto podlago. Če sem iskren, se spominjam le do bolečine pretresenih zapestij in ramen. Pa od neprestanega stiskanja zavornih ročic razbolelih prstov, ki smo jih občasno hladili v ledeno hladnem potoku. Na srečo nismo izkusili dodatnih bolečin, povzročenih zaradi morebitnega padca. Ko v vasi pri Hlebanjevi kapelici končno pridemo do asfalta, se držimo desno. Že po nekaj deset metrih, neposredno nad kmetijo Smolej zapustimo cesto in se se na levo držimo trase Alpe Adria traila. Sprva po imenitnem kolovozu, v nadaljevanju pa po precej zdelani vlaki se spustimo proti dolini. Tik za kmetijo Frtalež prečkamo potok Smeč in z vožnjo nadaljujemo proti reki Savi. Ko prečkamo Savo in v Logu pridemo do glavne ceste se držimo levo. Do starega hotela Špik nas čakata dobra dva kilometra blagega spusta. 

Komentar

Na opisani turi ni zahtevnejših vzponov, z izjemo zadnjih nekaj sto metrov pred kočo na Blekovi planini. Poleg imenitnih razgledov nam je v spominu ostal predvsem »pretresljiv«, strm in tehnično dokaj zahteven spust proti Srednjem vrhu in naprej v dolino. Kar se pokrajine tiče, je to ena lepših tur, zato se tja gotovo vrnemo.