Ravnanje rotorja

Prostora med delovnima površinama zavornih ploščic in rotorja ni prav veliko. Po navadi je na vsaki strani le med 0,2 in 0,4 mm. To pomeni, da ima vsaka, še tako majhna deformacija rotorja nujno za posledico brušenje ob zavorne ploščice. To lahko učinkuje precej destimulativno, še posebej pri vožnji navkreber. Bolj kot na resnično izgubo energije, negativno vpliva na psiho. Če nič drugega, je neprijetno za ušesa.

Vzrok za deformacijo je lahko mehanska poškodba, večkrat pa do ukrivljenja rotorja pride zaradi pregretja. Predvsem na dolgih, strmih spustih, ko je zaviranja res veliko, se rotor lahko tako zelo pregreje oziroma »skuri«, da se ne povrne v prvotno stanje.

V primeru, da je bil disk močno pregret, bomo z ravnanjem dosegli vsaj to, da se od doma odpravimo z občutkom, da je s kolesom vse v redu. Na prvem resnem spustu, se bo zadeva najverjetneje ponovila.

Potrebno orodje:

• orodje za ravnanje zavornega diska

ali

• univerzalni ključ

Pri ravnanju rotorja je najbolje, če je kolo vpeto v stojalo. Vir svetlobe si uredimo tako, da nam omogoča kar se da dobro spremljanje položaja rotorja glede na ploščice. Z roko počasi vrtimo kolo, in ko vidimo oziroma slišimo da rotor podrgne po ploščicah, to mesto na rotorju označimo, najbolje s flumastrom. V primeru, da je deformacija manjša, lahko poskušamo disk zravnati kar s prosto roko. Če ne gre, pa se poslužimo omenjenega orodja. Včasih je univerzalni ključ celo boljši od posebnega orodja, saj lahko med površino čeljusti in rotorja namestimo krpo in se tako izognemo mehanskim poškodbam diska. Uspeh ravnanja je po navadi boljši pri cenejših rotorjih, izdelanih iz enega kosa. Pri ravnanju dražjih, kjer je osrednji del iz aluminijeve litine, obod pa iz nerjavečega jekla bodo rezultati verjetno bolj vprašljivi.

Če se zgodi, da boste morali rotorje ravnati na terenu bodite še posebej pozorni. Rotorji se pri zaviranju namreč močno segrejejo, zato pred kakršnim koli posegom počakajte, da se shladijo.